RAZLIČNI NAČINI UČENJA DIATONIČNE HARMONIKE

Ljudje smo si različni, zato tudi na različne načine dojemamo stvari hitreje. Sam prakticiram več načinov učenja, ki ga prilagodim posamezniku. Na ta način lahko največ izvlečem iz posameznika.

->IZOSTRENO UHO: Nekdo, ki dobro »sliši«, ima dober posluh in ritem…hja takšni so redki, takšni imajo velikokrat določeno predznanje. Glasbena šola, določeno znanje instrumentov, pevski zbori, plesne šole…vse to so aktivnosti, ki spodbujajo in izboljšajo sposobnosti posameznika na področju glasbe. Takšen posameznik se hitro uči skladbe po posluhu, ponavadi potrebuje pomoč samo pri določenih bolj kompleksnih prijemih/skladbah/zadevah.

->DOBRO VIZUALNO ZAZNAVANJE: takšni posamezniki imajo radi note, tablature (napisani prijemi za diatonično harmoniko) oziroma različne oblike zapisov, ki pomagajo pri igranju oziroma samem učenju. Ne počutijo se varne, če le teh nimajo pred seboj. Tudi če med igranjem ne sledijo zapisom, glavno da jih imajo pred seboj.

->DOBRI MATEMATIKI/ANALITIKI/LOGIKI: glasba je sestavljena iz različnih not, taktov, pavz…so različno dolge in vse se mora ujemati matematično. To znanje je lahko v veliko pomoč pri učenju. Primeri: oblikovanje določenih vzorcev znotraj skladbe, preslikave prijemov, pomnenje čim večjega zaporedja tonov…

Mogoče sem še kak način/pristop pozabil, kombinacija vseh teh lastnosti pa je recept za pravega muzikanta…aja pozabil sem še dodati, nič ti ne pomaga posluh in talent, če ni VAJE VAJE VAJE!!! 😉

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja